Leto je naokoli, ko spet obračamo nov list. O letu, ki je mimo, lahko naštejemo le pozitivne stvari in verjamemo, da bo takšno tudi leto, ki prihaja. Kako hitro je leto naokoli, se zavemo šele, ko nas skorajda nepričakovano prehiti decembrski čas. Mesec december je minil v znamenju prazničnega dogajanja, tihih želja in veselja na obrazu. Učenci so razmišljali o božičnih željah. Seveda smo okrasili naš dom in prostore praznikom primerno. Časa ni bilo veliko, saj smo ob vsakodnevnih opravilih imeli še druge dejavnosti. A s skupnimi močmi, nam je še enkrat več uspelo. Pismo z željami je izginilo in le upali smo, da bo Božiček uresničil naše želje. Vse je bilo pripravljeno za prihod dobrega moža v rdečem. Medtem je bilo v jedilnici vse pripravljeno za božično večerjo. Tam smo uživali ob prazničnih dobrotah, ki so nas vabile z miz. Družili smo se s starši in povabljenimi gosti. Po večerji pa smo odhiteli se pripravljati za nastop. Božičku smo tudi tokrat pripravili dobrodošlico, mu pripravili dramatizacijo zgodbice ter se z njim pogovarjali. Čas v njegovi družbi je hitro minil in moral se je posloviti, saj je imel še obveznosti. A ni pozabil na nas. Učencem je dejal, da naj ostanejo junaki kot doslej in si zaslužijo darilo, ki so si ga želeli. Seveda je bilo navdušenje veliko, saj so se njihove želje uresničile. No, pa naj kdo še reče, da Božiček ne obstaja in ne sliši naših želja.

Renato De Corti