V petek, 6. 9. 2019, smo imeli prav posebno doživetje v podaljšanem bivanju. V okviru občinske prireditve Podobe bistriških domačij smo se peljali z avtobusom. Ampak to ni bil navaden avtobus. Bil je starinski avtobus, ki mu rečejo Oldi. Po moje zato, ker je zelo star. Tako star, da še varnostnih pasov nima. Imel pa je mizo. Škoda, da smo ravno pred tem imeli kosilo. Napisi so bili v nemščini in jih nismo znali prebrati. Najboljše od vsega pa so bili mehki in udobni rdeči sedeži. Takšni, ravno pravi za »hopsanje«. Tega mi seveda nismo počeli. Avtobusni šofer je bil tako prijazen, da nas je pobral čisto pri šoli, nas peljal po zavitih cestah Slovenske Bistrice in nas nato spet vrnil pred šolo. Mislim, da se bomo pri spoznavanju preteklosti sigurno spomnili vožnje z Oldijem in si s tem lažje predstavljali kako je bilo včasih.

Andreja Pogorevc