Ozrli smo se naprej in pozabili na vetrove preteklosti, saj mirna morja ne dajejo prekaljenih mornarjev. Kako malo je potrebno, da se ljudje zbližamo, da pokažemo vso svojo veličino, ranljivost in notranjo toplino. Le takšni  lahko otrokom damo največ,  še posebej, če se samo za kratek čas usedemo skupaj z njimi ob toplem kaminu,  pokrajini,  ki smo jo ustvarili, adventnem koledarju, ki smo si ga naredili in ob toplih beseda, ki božajo dušo. Tako se prične naše jutranje druženje, ki vsem daje moč in energijo, nevihto idej in kar težko se nam je podati nazaj v učilnice, kjer  vse poteka po ustaljenem urniku. Pa vendar je v nas vseh vedno znova pričakovanje, kaj nas čaka jutri. Presenečenja se kar vrstijo. Ob lepih mislih se potopimo v jutranje zgodbe, pišemo pisma, spoznavamo simbole, sadimo žito, poslikamo si obraz in za nameček  nam kuhajo še prave pevske zvezde. Si sploh lahko želimo kaj boljšega?

Ana Frank je zapisala: »Spomni se vse lepote, ki še obstaja, in bodi srečen.«

V nas je lepota in, upam, tudi sreča. Ni december tisti, ko se tega zavedamo, je pa čas, ko to bolj začutimo. Samo želimo si lahko, da ti dnevi postanejo način življenja.

Hvala vsem in vsakemu posebej, ki je delček te naše zgodbe.

Silva Potočnik

[Show as slideshow]

◄ 1 ... 5 6