Za praznik stopimo v območje igre, nečesa, kar je dvignjeno nad vsakdanjost, zakone, čas in prostor izgineta, raztopita se. Tako je bilo tudi v posebnem programu. Izginila sta turobnost deževnega dne in z igrami smo obudili smeh, veselje, pričarali svetlobo in toplino ter vsem nam polepšali dan, predvsem pa slavljencem. Pokazali smo, da lahko tudi z združenim praznovanjem podoživimo nam tako pomemben rojstni dan.

Ves dopoldan je potekal v duhu ustvarjanja, urejanja, pričakovanja, iger, druženja, plesa in seveda sladkanja. Tudi brez torte je lahko življenje sladko. Izkusili smo, kako je staršem, ki pošteno garajo, da so naše zabave brezskrbne in popolne.

Dotaknili smo se Miklavža in hiteli pobirati »kepe zlata«, krasili smo jelko, pa ne z bleščečimi, steklenimi, ročno poslikanimi okraski, temveč s svetlikajočimi in omamnimi bomboni, ki so nato polnili naše kozarce in nato želodčke.  Na smreki ni manjkalo lesenih okraskov. Le v slabih dveh, treh minutah ob glasbi,  je bilo vse na svojem mestu. Kot diamanti, so se iskrile oči otrok, ko je bilo potrebno iskati zaklad, skromno darilo, napolnjen poslikan  kozarček z bomboni, izdelek otrok. Samo v eni majhni  škatli od čevljev je bilo zavito darili za vseh devet slavljencev. Veselje je prekosilo vsa draga darila, ki polnijo izložbe naših veleblagovnic in nas omamno privabljajo tudi preko spleta.

Napolnili smo vse duše z milino, vsa srca z dobroto, oči pa z vedrino.

Kdo pa so bili naši slavljeni v prvi skupini, ki je svoj rojstni dan praznovala že med počitnicami, pa lahko  razberete iz oklica, ki nas je popeljal v ta čarobni dopoldan.

ZIMO OBOŽUJEM. POMAHAM ZVEZDAM: TU SEM!
Z GUGALNICE JIH GLEDAM. IN ŠTEJEM ZVEZD JE OSEM.
ZDAJ TRDNO BOM OČI ZAPRLA IN ŽELJO SI IZBRALA:
NAJ LILI STOPI K MENI, DA SE BO SMEJALA.

KO ZVEZDE MI MEŽIKAJO ZA HIP SE MALCE ZMEDEM.
LE KOLIKO JIH JE NOCOJ? PREŠTEJEM : TOČNO SEDEM
NAJ KMALU MALA NIKA V SVET PLESA  ME POPELJE-
ZLATO JABOLKO IN KAKŠEN PIŠKOT SO MOJE SKRITE ŽELJE.

PRAV VSAK LAHKO BI SVOJO IZBRAL: NEBO JE POLNO ZVEZD!
TAKOLE KAŠNIH MEGALIJON. A PRAV TA HIP LE ŠEST.
KO ENA UGASNE, SI ŽELIM, DA NEJC BI SEM PRIŠEL-
PRIJATJE RAZVESELIL IN V MIKLAVŽA SE ODEL.

OD ZVEZD GRE PRAV POSEBEN LESK- SO DALJNI ŽIVI SVET.
POSEBEJ ENA SE BLEŠČI V SKUPINI TISTIH PET.
ZARES POSEBNO ŽELJO IMAM-  V NAMIG JO BOM ZAVILA:
DA LE LANA  NAŠEGA, K ZABAVI  BI DOBILA.

MORDA JE KAKŠNA ZVEZDA, KI SE KDAJ ŠOPIRI,
ŽIVELA KDAJ NA NEBU, KOT TISTE ZVEZDE ŠTIRI.
KAKO ZELO SI ZDAJ ŽELIM, DA MENE BI IZBRALI,
AMPAK JE LUCIJA TISTA, KI SE BOMO Z NJO IGRALI.

KO TOKRAT SE ZAZREM V NEBO, ME MALCE ZASKRBI:
SO ZVEZDE SE KAM SKRILE?! TA HIP SO LE ŠE TRI.
TAKOJ KO PRVA PADE, JO Z ŽELJO ULOVIM:
ŽE JUTRI SKUPAJ Z NELI IN NIO SE NOVO PESEM UČIM.

DREVESA V NOČNEM MIRU TAKO SPOKOJNO SPE,
NAD NJIMI PA KOT LUČKI BRLITA ZVEZDI DVE.
NAJ TISTA, KI ME VIDI ŠE TO ZIMO POŠLJE
PREKRASNO ČRNO NIKO,
IN SNEGA POLNE KROŠNJE.

ZDAJ RES SE MI ŽE DREMA. ZATO JE BREZ POMENA,
DA ZADNJO ŽELJO SKRIVAM, SAJ JE SAMO ŠE ENA.
DA ŽELJA SE IZPOLNI, TRDNO DRŽIM PESTI,
DA TAJO ZDAJ BI VIDELI, TO ČAKAMO PRAV VSI.

Vse najboljše!

Zapisala učiteljica Silva Potočnik

[Show as slideshow]

◄ 1 2 3 ... 6 ►