Včasih so prehodi iz enega mesta na drugega težki že za odrasle, še težji pa so za otroke.

V letošnjem letu se je na šoli oblikovalo kar nekaj novih skupin. Starih doživetij ne moremo preprosto izbrisati, kaj šele pozabiti na prijatelje,  s katerimi smo skupaj žulili šolske klopi.

K temu, da bodo prijateljstva ostala trajna lahko pripomoremo tudi odrasli.

Pred prazniki smo dobili pismo, kjer so nas in naše nove učence pozdravili učitelji in učenci iz prejšnje šole.  Seveda je z naše strani sledil odgovor, v katerem smo namenili besedo vsakemu med njimi.

Ker je steklo sodelovanje, smo se pričeli dogovarjati o skupnem srečanju. Čas obravnavanja prometa je bil idealna  priložnost, da se odpravimo v Maribor na Center za sluh in govor. Veselje med otroki je bilo neizmerno.

Delovna terapevtka, ki dela na obeh šolah, je poskrbela, da je bilo doživetje res čudovito.

V promet smo zapeljali s šolskim kombijem po regionalni cesti. Sledilo je srečanje na šoli v Mariboru, kjer smo del dopoldneva namenili doživetjem, pogovorom, malici, ustvarjanju, načrtovanju. Idej nam preprosto ni zmanjkalo, vse kar lahko rečemo je to, da je čas prehitro minil.

Ob vrnitvi smo se zapeljali mimo železniške postaje, skozi gost promet in iskali srečo, da bi videli tudi letalo, vendar nam ni bila naklonjena.  Odločili smo se, da se zapeljemo še na letališče. Tam nas je res čakalo presenečenje. Na letalski progi je stalo drugo največje ameriško vojaško letalo, ki je letelo na misijo na Kosovo. Na svoj krov sprejme kar 300 potnikov in članov posadke. Imeli smo možnost, da smo videli njegov vzlet.

Na poti domov smo se morali ustaviti še pred železniško progo, tako, da nam ni uspelo videti le plovil na vodi.

Dan je bil nepozaben in popoln, kar govorijo tudi fotografije.

Hvala vsem, ki ste nam to omogočili.

učenci in učiteljice PPVI 2

no images were found